pomoč na domu vključuje razne oblike organizirane praktične pomoči in uslug

Socialna oskrba oz pomoč na domu oziroma pomoč na domu vključuje razne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi ustrezne ustanove nadomeščajo potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu.

Socialna oskrba na domu je storitev javne službe v obliki izvajanja pomoči družinam na domu. Namenjena je tistim osebam, ki z občasno oskrbo drugega še zmorejo ohraniti zadovoljivo duševno in telesno počutje. Te osebe so sposobne funkcionirati v domačem okolju, a se ne morejo oskrbovati ali negovati popolnoma same, njihovi najbližji pa tovrstne pomoči zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo izvajati.
Kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu?

• osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starosti niso zmožne povsem samostojnega življenja;
• hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva;
• osebe s statusom invalida, ki po oceni pristojne komisije niso sposobne samostojnega življenja;
• druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij.

Če tako odloči pristojni center za socialno delo, so lahko do oskrbe na domu upravičeni tudi kronično bolni in tisti z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, a so – po presoji centra za socialno delo – brez občasne pomoči nesposobni samostojnega življenja.

Socialna oskrba na domu je v pristojnosti centrov za socialno delo, v Ljubljani pa jo denimo izvaja Zavod za oskrbu na domu Ljubljana. Delo pa obsega:

• gospodinjsko pomoč, tj. prinašanje pripravljenih obrokov, nabavo živil ter pripravo obrokov, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnih prostorov ter postiljanje postelje;
• pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, tj. pomoč pri oblačenju oziroma slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter negi ortopedskih pripomočkov;
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, tj. vzpostavljanje družbenih stikov s sorodstvom in prostovoljci, spremljanje upravičenca pri nujnih obveznostih, informiranje ustanov namesto upravičenca ter nenazadnje priprava na institucionalno varstvo.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana med storitvami ponuja tudi novost, in sicer varovanje upravičencev na daljavo. S tem uporabnikom omogočajo več samostojnosti, a obenem varno in kvalitetno življenje v domačem okolju. Varovanje na daljavo je namenjeno socialni opori in razbremenitvi upravičencev, svojcev ter drugih bližnjih. Vsak upravičenec, koristnik te storitve, prejme poseben telefonski aparat z rdečim gumbom. S pritiskom na ta gumb klicni center opozori, ko potrebuje kakršnokoli pomoč na domu. Center se na klice odzove 24 ur na dan, sedem dni v tednu, omogoča pa organizacijo ustrezne in učinkovite – ter po potrebi strokovne – pomoči, potrebne informacije in svetovanje ali socialne stike.

Vse omenjene storitve pomoči so praviloma plačljive. V primerih, ko uporabnik nima sredstev, da bi storitve plačal, namesto njega plača tisti, ki ga je dolžan preživljati. Če niti zavezanec plačila ni sposoben ali pa zavezanca ni, je plačnik storitev občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče. Določeni upravičenci, tj. osebe s statusom invalida in motnjo v duševnem razvoju ter najtežje telesno prizadete osebe, so oproščeni plačila storitev. Cene storitev so odvisne od kraja prebivališča in se gibljejo med tremi in štirimi evri za uro socialne oskrbe, izvedene med tednom. Med vikendi in ob dela prostih dnevih je urna postavka še za evro ali dva višja. Za varovanje na daljavo v sklopu Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana pa uporabniki odštejejo 25 evrov mesečno.

Prav cene socialne oskrbe so pogosto predmet polemik, saj veliko ljudi meni, da bi morale biti tovrstne storitve brezplačne za vse, ki so do te pomoči resnično upravičeni. Kaj pa pravite vi?
Viri: http://pomoc.nadomu.si/clanki/claniki-o-pomoci-na-domu/24-pomo-na-domu-vkljuuje-razne-oblike-organizirane-praktine-pomoi-in-uslug.html