Socialna
oskrba oz
pomoč na domu oziroma pomoč na domu vključuje razne oblike
organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi ustrezne ustanove
nadomeščajo potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu.
Socialna
oskrba na domu
je storitev javne službe v obliki izvajanja pomoči družinam na domu.
Namenjena je tistim osebam, ki z občasno oskrbo drugega še zmorejo
ohraniti zadovoljivo duševno in telesno počutje. Te osebe so sposobne
funkcionirati v domačem okolju, a se ne morejo oskrbovati ali negovati
popolnoma same, njihovi najbližji pa tovrstne pomoči zaradi takšnih ali
drugačnih razlogov ne morejo izvajati.
Kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu?
- osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starosti niso zmožne povsem samostojnega življenja;
- hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva;
- osebe s statusom invalida, ki po oceni pristojne komisije niso sposobne samostojnega življenja;
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij.
Če tako odloči pristojni center za
socialno delo, so lahko do oskrbe na domu upravičeni tudi kronično bolni
in tisti z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa
invalida, a so – po presoji centra za socialno delo – brez občasne
pomoči nesposobni samostojnega življenja.
Socialna oskrba na domu
je v pristojnosti centrov za socialno delo, v Ljubljani pa jo denimo
izvaja Zavod za oskrbu na domu Ljubljana. Delo pa obsega:
- gospodinjsko pomoč,
tj. prinašanje pripravljenih obrokov, nabavo živil ter pripravo
obrokov, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnih prostorov ter
postiljanje postelje;
- pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, tj. pomoč pri oblačenju
oziroma slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih
potreb ter negi ortopedskih pripomočkov;
- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, tj. vzpostavljanje družbenih
stikov s sorodstvom in prostovoljci, spremljanje upravičenca pri nujnih
obveznostih, informiranje ustanov namesto upravičenca ter nenazadnje
priprava na institucionalno varstvo.
Zavod za
oskrbo na domu
Ljubljana med storitvami ponuja tudi novost, in sicer varovanje
upravičencev na daljavo. S tem uporabnikom omogočajo več samostojnosti, a
obenem varno in kvalitetno življenje v domačem okolju. Varovanje na
daljavo je namenjeno socialni opori in razbremenitvi upravičencev,
svojcev ter drugih bližnjih. Vsak upravičenec, koristnik te storitve,
prejme poseben telefonski aparat z rdečim gumbom. S pritiskom na ta gumb
klicni center opozori, ko potrebuje kakršnokoli
pomoč na domu.
Center se na klice odzove 24 ur na dan, sedem dni v tednu, omogoča pa
organizacijo ustrezne in učinkovite – ter po potrebi strokovne – pomoči,
potrebne informacije in svetovanje ali socialne stike.
Vse
omenjene storitve pomoči so praviloma plačljive. V primerih, ko
uporabnik nima sredstev, da bi storitve plačal, namesto njega plača
tisti, ki ga je dolžan preživljati. Če niti zavezanec plačila ni
sposoben ali pa zavezanca ni, je plačnik storitev občina, v kateri ima
upravičenec stalno bivališče. Določeni upravičenci, tj. osebe s statusom
invalida in motnjo v duševnem razvoju ter najtežje telesno prizadete
osebe, so oproščeni plačila storitev. Cene storitev so odvisne od kraja
prebivališča in se gibljejo med tremi in štirimi evri za uro socialne
oskrbe, izvedene med tednom. Med vikendi in ob dela prostih dnevih je
urna postavka še za evro ali dva višja. Za varovanje na daljavo v sklopu
Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana pa uporabniki odštejejo 25 evrov
mesečno.
Prav cene socialne oskrbe so pogosto predmet polemik,
saj veliko ljudi meni, da bi morale biti tovrstne storitve brezplačne za
vse, ki so do te pomoči resnično upravičeni. Kaj pa pravite vi?
Viri:
http://pomoc.nadomu.si/clanki/claniki-o-pomoci-na-domu/24-pomo-na-domu-vkljuuje-razne-oblike-organizirane-praktine-pomoi-in-uslug.html