Konoplja, pozabljen nutraceutik narave! Nutraceutik (ang.
nutraceutical, zloženka iz nutritional/prehramben in
pharmaceutic/farmacevtski), označuje funkcionalno prehrano.
Konoplja(Cannabis sativa) kot prehrana nemalo krat spravi ljudi v zadrego.
Javni informacijski sistem je strogo ločil jedilno konopljo od
marihuane, predvsem zaradi vsebnosti THCja
(delta-9-tetrahydrocannabinol, psihoaktivne substance) v listih. Že v
16. stol. pr.n.št. je bila konoplja na Kitajskem največji pridelek
semen.
Pridelovanje in uporabo konoplje poznamo tudi iz zgodovine
drugih velikih civilizacij na ozemljih (Indija, Sumerija, Babilon,
Perzija, Egipt in druge nacije Bližnjega vzhoda, tudi Azteki in Maji v
južni in srednji Ameriki, prav tako kulture severne Amerike in Evrope).
Lahko bi rekli, da je konoplja v teh tisočih letih vedno našla svojo pot
do ljudi po vsem svetu in obratno.
Konoplja je iz prehrambenega vidika jedilna rastlina, podobna je semenom drugih žit npr. pšenici ali rži, in ne vsebuje THCja.
HRANILA V KONOPLJINEM SEMENU
Najbolj
osnovni proizvod konopljinega semena so luščena semena, sledi
konopljino maslo, hladno stiskano olje jedilne konoplje in moka iz
konopljinih semen. Proizvode lahko uživamo samostojno, ali jih dodajamo
drugi moki, semenom, oreščkom ali oljem.
Luščena konopljina
semena vsebujejo približno 34,6% proteinov, 46,5% maščob in 11,6%
ogljikovih hidratov. Najbolj pomembno je, da zagotavlja obe esencialni
maščobni kislini (ali EFA): Linolno in alfaLinolensko za uravnoteženo
prehrano, kot tudi popolno in uravnoteženo količino vseh esencialnih
aminokislin.
KONOPLJINE MAŠČOBE
Če primerjamo konopljo z
ostalimi oreščki in semeni, je 46,5% delež maščob v luščenih semenih
zelo majhen; konopljini proizvodi imajo zelo malo holesterola in veliko
naravnih fitosterolov, ki zmanjšujejo holesterol. Konopljino olje
vsebuje največ mono in polinenasičenih maščobnih kislin med vsemi olji,
89% (polinenasičene Linolne maščobne kisline ali Omega 6- 55,6g na 100g
semen; alfaLinolenske ali Omega 3- 17,2g na 100g. Razmerje med tema
dvema je 3,38, torej skoraj 4, kar priporoča svetovna Zdravstvena
Organizacija (WHO) Švedske in Japonske za uravnoteženo človeško prehrano
ali dieto.
Konopljino olje je tudi edino jedilno olje, ki
vsebuje neposredna metabolita Linolne in alfaLinolenske kisline, to je
gamaLinolenska kislina (GLA) in stearidonska kislina (SDA). Zaradi tega
preprečuje poslabšanje EFA metabolizma in pripomore k telesnimi
poravnavami, ki so rezultat genetskih dejavnikov, vnosa ostalih maščob,
staranja in življenjskih navad.
Konopljino olje vsebuje zelo malo nasičenih
maščobnih kislin, samo 6,6% v luščenih semenih, zato nasprotuje 13 do
14% nasičenim maščobnim kislinam v moderni ameriški dieti. Konopljino
olje se torej odlikuje z 9,7% polinenasičenimi maščobnimi kislinami, v
primerjavi z dosedanjimi 0,44% v ameriški dieti in celo majhen vnos
konopljinega olja pripomore k uravnoteženi dieti (ZDA Senat Committee je
priporočal 1,0).
KONOPLJIN PROTEIN
Razen tega, da
konoplja zagotavlja uravnotežen vnos esencialnih maščobnih kislin, je
tudi odličen vir lahko prebavljivih, brez glutenskih proteinov. Vsebuje
34,6g proteinov na 100g semen, zato jo lahko primerjamo s sojo ali še
bolje s proteini, ki se nahajajo v oreščkih, ostalih semenih, mlečnih
proizvodih, mesu, ribam in perutnini.
Konopljin protein
zagotavlja dobro uravnovešen vnos vseh10 esencialnih aminokislin za
človeka. Pomemben vidik je, da vsebuje veliko arginina (123mg/g
proteina) in histidina (27mg/g proteina), ki sta pomembna za rast v
otroštvu, ter metionina (23mg/g proteina) in cisteina (16mg/g proteina),
ki ju potrebujemo za normalno delovanje encimov. Konopljin protein
vsebuje tudi relativno veliko dolgih aminokislinskih verig, ki so
pomembne za metabolizem mišic.
OSTALE PREHRAMBENE SESTAVINE KONOPLJE
Luščena konopljina semena vsebujejo 11,5% ogljikovih hidratov in le 2% sladkorja. 6% od
teh 11,5ih so v obliki vlaken. Konopljina moka npr. vsebuje kar 40%
vlaken, kar je največ med vsemi mokami iz semen. Konopljini proizvodi
vsebujejo tudi največ antioksidantov (92,1 mg na 100g) v obliki alfa-,
beta-, gama- in delta-tocopherol in alfa-tocotrienol. Seme pa vsebuje še
veliko različnih vitaminov in mineralov.
KONOPLJA V ZDRAVSTVU IN PREPREČEVANJU BOLEZNI
Velika
vsebnost Omege 6 in 3 maščobnih kislin in relativno visok delež
fitosterolov je koristna za kardiovaskularni sistem. Številne človeške
in živalske študije so pokazale, da lahko nadomestek polinenasičenih
maščobnih kislin (namesto nasičenih) zmanjša nevarnost srčnega zastoja
(ang. cardio arrest 8), usodne srčne aritmije, kot tudi zmanjšuje nivo
krvnega holesterola in celično bujno rast tkiva povezano z
aterosklerozo. Velik delež polinenasičenih maščobnih kislin, še posebej
če so v pravem razmerju in vključujejo Linolno kislino, so pozitivno
povezali z zmanjševanjem arterijske tromboze. Fitosteroli, ki jih
konoplja vsebuje 438 mg/100g, so pokazali, da zmanjšujejo celotni serum
holesterola za povprečno 10% in LDL holesterol za 13%.
Polinenasičene
maščobne kisline, še posebej GLA, veljajo za koristne pri zdravljenju
različnih vrst raka; študije so pokazale, da fotosteroli ščitijo pred
rakom na debelem črevesu, dojki in prostati.
Pomanjkanje
polinenasičenih maščobnih kislin v membranah so zasledili tudi v
nevrodegenerativnih boleznih, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova;
predlagali so dieto z uravnoteženim razmerjem Omega 6 in 3 maščobnimi
kislinami, ki lahko pripomore k zmanjšanju ali zastoju nevroloških
učinkov teh bolezni. Preparat 20 A esencialnih maščobnih kislin z
razmerjem 4 (Omega 6 in 3), ki je tako rekoč identična tisti v
konopljinem olju, je pokazal izboljšanje kvalitete življenja bolnikov
Alzheimerjeve bolezni.
GLA se je izkazala za učinkovito pri
zdravljenju revmatičnega artritisa in aktivnega vnetja sklepov. GLA in
vitamin D v konoplji pa sta koristna v preprečevanju in zdravljenju
osteoporoze. Še več, proizvodi z veliko EFA lahko pripomorejo pri kožnih
nepravilnostih, vnetju, izgubi vode iz povrhnjice, srbečici in
slabem/počasnem celjenju ran; GLA je koristna tudi za atopične ekceme in
psoriazo (luskavico).
KONOPLJA V KOZMETIKI IN PREHRAMBENIH PROIZVODIH
Pomembnost
esencialnih maščobnih kislin za zdravo kožo, še posebej GLA, uvrsti
konopljino olje kot učinkovito pri negi kože, torej kot kozmetiko ki ima
vidne učinke. Lipidna sestava dovoljuje pronicanje skozi nepoškodovano
kožo in tako neposredno neguje kožne celice in hkrati vnaša terapevtske
substance v kožo. Zaradi teh lastnosti so nastali različni kozmetični
proizvodi iz konoplje: mila, šamponi za lase, losjoni za telo, vazelini
za ustnice, balzami ipd., ki vsebujejo konopljino olje.
Nenehno
nastajajo tudi novi prehrambeni proizvodi iz konopljinih semen in olja:
pivo, testenine, sir, keksi, vaflji, bonboni, sladoledi ipd.
Na
kratko, konoplja predstavlja pomemben element v prehrani, zdravju in
kozmetiki, s pričakovanjem, da igra glavno vlogo v preprečevanju bolezni
in zmanjševanju stroškov zdravljenja.
Viri:
1. Yu Y.
Agricultural history over seven thousand years in China, In: Feeding a
Billion: Frontiers of Chinese Agriculture, ed. S Witter, 1987.
2. Li
H. "The Origin and Use of Cannabis in Eastern Asia: Their Linguistic
Cultural Implications," in Cannabis and Culture, ed. V Rubin, The Hague:
Mouton, 1975.
3. Leson G, Pless P, Grotenherman F, Kalant H, ElSohly
MA. Food products from hemp seeds: Could their consumption interfere
with workplace drug testing J Anal Toxicol, Accepted, 2000
4. Bosy
TZ, Cole KA. Consumption and quantitation of D9 tetrahydrocannabinol in
commercially available hemp seed oil products. Anal Toxicol, 7:562-6,
2000.
5. Kris-Etherton PM, Taylor DS, Yu-Poth S et. al.
Polyunsaturated fatty acids in the food chain in the United States. Am J
Clin Nutr, 71:179S-88S 2000.
6. Eaton SB, Eaton III SB, Konner MJ.
Paleolithic nutrition revisited: A twelve-year retrospective on its
nature and implications. Eur J Clin Nutr 51:207-216, 1997.
7. Brousseau ME, Schaefer EJ. Diet and Coronary Heart Disease: Clinical Trials. Curr Atheroscler Rep 2:487-493, 2000.
8.
Siscovic DS, Raghunathan TE, King I et. al. Dietary intake of
long-chain n-3 polyunsaturated fatty acids and the risk of primary
cardiac arrest. Amer J Clin Nutr, 71:208S-212S, 2000.
9. Kang JX, Leaf A. Prevention of fatal cardiac arrhymias by polyunsaturated fatty acids. Amer J Clin Nutr, 71:202S-207S, 2000
10.
Fan YY, Ramos KS, Chapkin RS. Modulation of atherosclerosis by dietary
gamma-linolenic acid. Adv Exp Med Biol 469:485-91, 1999.
11. Hornstra
G, Kester AD. Effect of the dietary fat type on arterial thrombosis
tendency: systemic studies with a rat model. Atherosclerosis 131:25-33,
1997
12. Moghadasian MH, Frohlich JJ. Effects of dietary phytosterols
on cholesterol metabolism and atherosclerosis: Clinical and
experimental evidence. Amer J Med 107:588-94, 1999.
13. Vartek S,
Robbins ME, Spector AA. Polyunsaturated fatty acids increase the
sensitivity of 36B10 rat astrocytoma cells to radiation-induced cell
kill. Br J Cancer 77:1612-20, 1998.
14. Kenny FS, Pinder SE, Ellis
IO, et. al. Gamma-linolenic acid with tamoxifen as primary therapy in
breast cancer. Int J Cancer 85:643-8, 2000
15. Robbins M, Ali K,
McCaw R, et. al. Gamma-linolenic acid-mediated cytotoxicity in human
prostate cancer cells. Adv Exp Med Biol 469:499-504, 1999.
16. Rizzo
MT, Regazzi E, Garau D, et. al. Induction of apoptosis by arachodonic
acid in chronic myeloid leukemia cells. Cancer Res 59:5047-53, 1999.
17.
Southgate J, Pitt E, Trejdosiewicz LK. The effects of dietary fatty
acids on the proliferation of normal human urothelial cells in vitro. Br
J Cancer 74:728-34, 1996.
18. Awad AB, Fink CS. Phytosterols as anticancer dietary components: Evidence and mechanism of action. J Nutr 130:2127-30, 2000.
19. Fenstrom JD. Effects of dietary polyunsaturated fatty acids on neuronal function. Lipids 34:161-9, 1999.
20.
Youdim KA, Martin A, Joseph JA. Essential fatty acids and the brain:
possible health implications. Int J Dev Neurosci 18:383-99, 2000.
21.
Yehuda S, Rabinovitz S, Carrasso RL, Mostofsky DI. Essential fatty
acids preparation (SR -3) improves Alzheimer’s patients quality of life.
Int J Neurosci 87:141-9, 1996.
22. Leventhal LJ, Boyce EG, Zurier, RB. Treatment of arthritis with gamma-linolenic acid. Ann Intern Med 119:876-873, 1993.
23.
DeLuca P, Rothman D, Zurier RB. Marine and botanical lipids as
immunomodulatory and therapeutic agtents in the treatment of rheumatoid
arthritis. Rheum Dis Clin N Am 21:759-77
24. Zurier RB, Rossetti RG,
Jacobson EW, et. al. Gamma- linolenic acid treatment of rheumatoid
arthritis. A randomized, placebo-controlled trial. Arthritis Rheum
39:1808-17, 1996.
25. Kruger MC, Coetzer H, Winter R, et. al.
Calcium, gamma-linolenic acid and eicosapentaneoic acid supplementation
in senile osteoporosis. Aging 10:385-94, 1998.
26. Wright S. Essential fatty acids and the skin. Br J Derm 125:503-515, 1991.
27. Horrobin DF. Essential fatty acid metabolism and its modification in atopic eczema. J Am Clin Nutr 71:367S-72S, 2000.
Vir:
www.manitobaharvest.com/nutrition/index.asp?itemID=73